Velika hvala!

Samo v tednu dni ste darovali znesek, ki je bil potreben za poplačilo kredita za hišo družine Ivanke Kržišnik.

Ker je bilo že na dan, ko je bil cilj dosežen, zbrano nekaj tisoč EUR sredstev več, se je družina Kržišnik odločila, da bo možno darovati še nekaj dni. Celoten dodatno zbrani znesek (30.650€) je namenila širitvi paliativne oskrbe v domači, Poljanski dolini.

Ivanka je v času svoje bolezni zasnovala svoj zadnji projekt. Želela je, da bi se zdravnikom, ki že skrbijo za neozdravljivo bolne v njeni domači dolini, pridružili še drugi strokovnjaki in prostovoljci, ki bi poskrbeli za širše potrebe: vsakdanjo nego, socialno podporo, duhovno oskrbo, psihološko pomoč, svetovanje pri prehrani, pomoč družini pri gospodinjskih opravilih …

Vedela je, da sama tega ne bo mogla več uresničiti, zato je svojo vizijo zaupala drugim.

Ivanka je bila po dobroti in predanosti mnogih prijateljev deležna najboljše možne paliativne oskrbe. Želja njenih najbližjih je, da bi tako pomoč in podporo lahko izkusili tudi drugi. Zbrana sredstva bodo pri tem v veliko pomoč.

V marcu 2025 smo v Poljanah nad Škofjo Loko v sodelovanju z Društvom Palias in ob podpori sklada Ivanke Kržišnik začeli s temeljim izobraževanjem “Paliativna osrba in prostovoljstvo”.

Širši javnosti bodo informacije o dejavnostih v začetni fazi dostopne na Facebook strani Ivankinega moža Štefana.

Povabilo

Ivanko sem spoznal leta 1998, ko sem kot novomašnik prišel za kaplana v Škofjo Loko. Odnose z desetinami mladih, med katerimi je bila tudi Ivanka, sem kot mlad in zaletav kaplan doživljal intenzivno in globoko.

Mladi so me učili zavezanosti evangeliju. Živeli smo iskrene in plemenite odnose ter tako gradili odprto Cerkev. Vedno znova smo iskali nove načine evangelizacije.

Mladi so me presenetili s svojo delavnostjo, požrtvovalnostjo in potrpežljivostjo v zahtevnih situacijah. V teh lastnostih je na poseben način izstopala Ivanka, ki je bila prva voditeljica oratorija v Škofji Loki.

Najintenzivneje sem v odnosu z Ivanko rastel prav prva tri leta
svojega duhovniškega poslanstva. Pozneje, po odhodu iz
Škofje Loke, sva tesneje sodelovala s Štefanom, saj sva bila
sodelavca pri Skupnosti katoliške mladine.

Pri Štefanovem delu z animatorji in zlasti pri vodenju Stične
mladih se je zelo prepoznala Ivankina podpora (v tistem času sta postala fant in dekle).

Ivanka je bila pri Stični kot vodja tehnične ekipe Štefanova prva pomoč. Nevidna za množice je z ženskim čutom pustila močan pečat v Štefanovi zavzetosti. S tem je pomagala ustvarjati neprecenljive spomine tako za animatorje Stične kot za mlade, ki so na srečanju v Stični srkali Božjega Duha.

Koliko ljudi vé za Ivanko in Štefana samo zato, ker svojega življenja nista skrivala pred svetom! Po poroki sta sodelovala pri Iskreni.net in še drugih družbenih pobudah.

»Zastonj ste prejeli, zastonj dajajte.« (Mt 10,8) In zastonjskega pri Ivanki in Štefanu nikoli ni zmanjkalo, kot kruha in rib pri Jezusovi pomnožitvi. Vsi smo jedli in se nasitili!

Zdaj je nastopil trenutek, da uresničimo Jezusovo povabilo: »Zastonj dajajte« oziroma »Vi jim dajte jesti«. Ker smo mnogo prejeli, smo izzvani, da mnogo damo. Ker nam je mar.

Resnična moč učlovečene Božje ljubezni se uresničuje čisto
konkretno z duhovnimi in telesnimi deli usmiljenja. Daleč od
tega, da denar reši in pozdravi vse stiske in bolečine. Najprej je
tu dar navzočnosti in izraz pozornosti, da mi je mar zate.

Hvala Ivanka, za tvoj čudovit zgled Božje razsipnosti. Prav
zaradi te tvoje življenjske velikodušnosti in pripravljenosti služiti
vsakemu človeku, bo sedaj Gospod pokazal svojo moč in
pozidal hišo – dom, ki sta ga s Štefanom postavila kot varno
zavetje za svojo družino in ga izročila v varstvo svete družine in
svetega Jožefa.

Na poroki Ivanke in Štefana (8. oktobra 2005) sem prebiral
odlomek iz Lukovega evangelija:

»Silila sta ga in govorila: ‘Ostani z nama, kajti proti večeru gre in dan se je že nagnil.’ Ko je sédel z njima za mizo, je vzel kruh, blagoslovil, ga razlomil in jima ga dal. Tedaj so se jima odprle oči in sta ga spoznala.«

Dobrih 19 let po poroki mi je Ivanka ob zadnjem srečanju 10.
decembra 2024, držeč me za roke in v molitvi izročila popotnico:

»Pred časom mi je nekdo po SMS-u poslal sliko monštrance.
Veš, takoj sem jo prepoznala, da je iz Škofje Loke. Veliko smo
skupaj delali, nikoli pa ne brez Jezusa. Pred Njega bi lahko šli
večkrat.«

Jezusa moram vsak dan »siliti«, da ostane v mojem domu, v
mojem življenju, da mi odpira oči, da prepoznam, da je on tisti,
ki daje moč, življenje in zida hiše.

Že pred tem srečanjem sem v septembru 2024 Ivanki omenil, da
želim po njeni smrti pomagati pri poplačilu kredita za hišo in jo povabil, da premisli in se s Štefanom posvetuje ter mi javi, če ji je prav, da tako storim.

V soboto, 14. septembra, mi je Ivanka poslala SMS:

»Dober večer. Sprejmem pomoč. Vse dobro in naj bo blagoslovljeno. Ivanka«

Zato vabim vse, ki ste zastonj zajemali iz studenca Ivankinega
življenja, da pomagate in donirate za poplačilo kredita za hišo
njene družine.

»Naj Gospod pozida dom, v katerem bo prebival
in bo slavljeno Njegovo ime na veke.«

Gregor Kunej

Ivanki so raka odkrili le tri mesece po selitvi v novo, nedokončano hišo, za katero sta skupaj s Štefanom delala in varčevala dvajset let. Kredit za hišo sta ob odkritju bolezni odplačevala šele leto in pol. Ob Ivankini smrti je Štefanu ostalo za plačilo še 96.615 EUR kredita.

Hvala vsem, ki ste ob pogrebu družini izrekli sožalje in ob tem darovali že 13.295 EUR.

Zbiranje donacij je omogočila